Bolečina nas opozori, opomni in odpre oči, da smo sposobni pogledati iz različnih perspektiv. Nas spremeni, saj je prav bolečina tista, ki nas požene iz cone udobja in v nas povzroči notranje spremembe. Prav zaradi bolečine se premaknemo naprej in rastemo ob njej. Zazrimo se v bolečino, priznajmo si, kako zelo nas boli, kako globoka je ˝rana˝. Poskusimo razumeti, zakaj nas tako zelo boli, in dojeti, kako globoka je bolečina. Ko se je bomo zavedali, jo bomo lahko začeli ˝zdraviti˝. Kako dolgotrajen bo proces pa je odvisno od tega, kako iskreni bomo s sabo. Sprva, ko bomo spremenili fokus vase, bo še bolj boleče, ampak bolj ko bomo bolečino opazovali in jo kot tako tudi sprejeli, lažje bomo začeli s procesom ˝zdravljena˝. Bolj ko bomo videli jasno, bolj bomo rasli in postajali močni – kot pravi star pregovor: ”kar te ne ubije, te naredi močnejšega” (tudi ˝pametnejšega˝, bi lahko rekli).