Strah je iluzija, ki nas paralizira.
Strah je tako globoko zakoreninjen v nas, da ga zelo težko prepoznamo, še težje se ga znebimo. Strah nam začnejo vcepljati že v zgodnjem otroštvu starši, stari starši in drugi. Seveda nezavedno, saj je to vzorec iz njihovega otroštva. To počnejo v dobri veri, da s tem otroku ne škodujejo, ampak ga samo obvladajo oziroma celo zaščitijo. Vendar pa se v otroku začnejo zapisovati različni vzorci strahu. Lahko je strah pred: kritiko, pohvalo, zavrnitvijo, vsem, biti ne ljubljen…
Potem, ko tak otrok odraste in se bori s svojimi strahovi, ki jih seveda ne prepozna, saj so tako globoko zakoreninjeni, da jih sprejema kot nervozo, kot krivico in podobno.
Kakšen je vaš strah? Ste kdaj pobrskali po sebi in se vprašali česa se bojite in zakaj?
Ko boste pogledali vase in začeli prepoznavati strah se ga boste postopoma znebili. Poiščite strah, vprašajte se, zakaj se tega bojite in od kdaj. Tako bo vaš strah vedno manjši. Lahko se ga lotite tudi po korakih, če vas je strah na primer nastopa, spregovorite najprej s posameznikom ali manjšo skupino in tako napredujete korak po korak.
To je nepotrebna prtljaga v našem življenju, zato se je znebite in imejte se radi.
Poglejte strahu v oči in videli boste, kako se bo razblinil in spoznali, da je okrogel, znotraj votel, okoli pa ga nič ni.